četrtek, 19. december 2013

Konoplja kot zdravilo

Navadna konoplja (Cannabis sativa) ter dve podvrsti, indijska konoplja (Cannabis sativa ssp. indica) in vrsta Cannabis sativa ssp. ruderalis, spadajo v družino konopljevk (Cannabinaceae) in je, verjeli ali ne, sorodnica hmelja (Humulus lupulus), ki je ravno tako konopljevka.

Slika: Hmelj je sorodnik konoplje.


Hmelj žal nima takšnih farmakoloških lastnosti, zato naj sorodnost koga ne zapelje h kajenju hmeljevih listov ali cvetov. V temle prispevku pa ne bo navodil za živahnejši konec tedna pod vplivom toksikomanogenih učinkovin iz konoplje, marveč le zanimivi podatki o možnosti uporabe v zdravilstvu.

Pomembna značilnost konoplje je, da vsebuje učinkovine, imenovane kanabinoidi, med katerimi je najpomembnejši tetrahidrokanabinol ali krajše, THC.

Kanabinoidi se nahajajo v listih, najbolj zgoščeni pa so v ovršnih listih in v smoli. Največ jih vsebuje podvrsta indica. Zaradi THC je konoplja nekaj posebnega. Z vzgojo kultivarjev in pri posebnih pogojih gojenja je moč vsebnost te učinkovine povečati, s tem se ukvarjajo številni 'gojitelji'.

Poglejmo si, kako pravzaprav deluje THC. Vsaka učinkovina ima namreč v organizmu neko vezavno mesto ali prijemališče na katerega se prilega (kot ključ v ključavnico). S tujko tako mesto imenujemo receptor, gre pa za molekulo, ki mora biti sposobna prepoznati ta ključ. Posledica vezave učinkovine z receptorjem je nek učinek, ki ga zaznamo kot na primer zmanjšanje bolečine, spremembo krvnega tlaka, pospešeno bitje srca. Da tak receptor obstaja, pa mora biti tudi nek notranji (endogeni) ključ ali ligand, ki se bo nanj vezal.

Zanimivi vprašanji sta, zakaj v konoplji nastaja THC in zakaj ima človek receptorje za THC. Na prvo je težko odgovoriti, poznamo le mehanizem nastanka THC, ne pa vzroka.


Slika: THC - tetrahidrokanabinol - kemijsko

Zakaj pa ima človek receptorje za THC?

Najprej povejmo, da je v človeških možganih kar 100-krat več prijemališč za kanabinoide, kot tudi imenujemo spojine v konoplji, kot je prijemališč za opioide (morfin in podobne spojine).

V možganih nastajata dve spojini, ki se vežeta na kanabinoidne receptorje, anandamid (ki so ga leta 1992 izolirali iz možganov svinje in ga poimenovali po sanskrtski besedi ananda, ki pomeni blaženost) in 2-arahidonglicerol (2-AG).

Učinki anandamida so podobni učinkom THC, vendar ima prvi šibkejše in krajše delovanje. 2-AG pa je prisoten v možganih v bistveno večji količini kot anandamid, domnevajo pa, da vpliva na kratkotrajni spomin in povzroči neko vrsto fiziološkega pozabljanja, podobno kot THC.

Lahko bi rekli, da oslabi kratkotrajni spomin, kar je vidno v težavah z govorom in v prekinjanju miselnega toka. Anandamid naj bi imel analgetičen učinek (blaži bolečino), vpliva tudi na dejavnost gibal, podobno kot THC.

Seveda pa se mora THC, ki je vezan na ustrezna prijemališča, tudi razgraditi, saj bi v nasprotnem primeru učinek kar trajal ('zadeti' bi bili v nedogled, če se malo pošalimo). Za to poskrbi encim, za katerega so ugotovili, da razgradi anandamid in verjetno tudi THC.

Slika: Hašiš se pridobiva iz konopljine smole


Subjektivne učinke, takšne torej, ki jih zaznamo mi po uživanju marihuane ali hašiša, razdelimo v tri skupine:

POZITIVNI
  • izboljšanje razpoloženja
  • sprostitev
  • kreativno razmišljanje
  • izostreni čuti
  • prijetni občutki
  • zmanjšanje občutka bolečine
  • zmanjšanje občutka slabosti
NEGATIVNI
  • povečan tek (apetit)
  • upočasnjeno razmišljanje
  • fizična utrujenost
  • suha usta
  • prekinjen miselni tok
ZELO NEGATIVNI
  • slabost
  • težave z dihanjem
  • povečan srčni utrip
  • nemir
  • vzburjenost
  • glavobol
  • občutek preganjavice

Bistveni vzrok uživanja marihuane in podobnih drog iz konoplje, je občutek evforije in vzhičenosti, povezan z občutkom 'lahkosti', spremenjenim zaznavanjem časa in prostora.  Pozitivni občutki so v veliki meri odvisni od odmerka, pričakovanj, načina uporabe, okolja in osebnosti uživalca.

Učinki nizkih odmerkov so v povezavi z ustreznim okoljem podobni nizkim odmerkom alkohola: zgovornost, dobro razpoloženje, smeh. Močnejše učinke dosežemo že z 'jointom', ki vsebuje le 2,5 mg THC. Vendar je pomembno, da v tem primeru THC pride v kri skozi pljuča, kar je razloženo v naslednjih vrsticah.

Kako pa THC pride do možganov? Po navadi pokadimo zvitke iz marihuane, pogosto tudi pomešane s tobakom in zvite v cigareto. Dim je potrebno inhalirati in zadržati v pljučih. Po drugi strani pa lahko drogo tudi zaužijemo. Res pa je, da je za učinek potrebna količina THC pri peroralnem jemanju (skozi usta) 2 – 3-krat večja kot pri kajenju. Biološka uporabnost inhaliranega THC je približno trikrat večja kot zaužitega. Iz prebavil pride v krvni obtok le približno 6 % zaužitega THC.

Poleg tega se nekaj THC razgradi že v želodcu ter kasneje v jetrih, preden po krvi doseže možgane. Pokajen THC se hitro absorbira iz pljučnih mešičkov v kri in doseže možgane po nekaj minutah, največja količina v krvi nastopi po približno 10 minutah. Največja količina v krvi pa se po zaužitju pojavi med eno in tremi urami. Psihoaktivni so tudi presnovki THC, ki nastanejo v našem organizmu, zato največja koncentracija THC v krvi ne pomeni tudi najmočnejšega učinka. Ta se pojavi približno 20 do 30 minut po pokajeni cigareti in je posledica omenjenih presnovkov THC.

Slika: Biološka uporabnost inhaliranega THC je približno 3X večja od zaužitega.


Uporaba konoplje v zdravilstvu je kontroverzna. Ponekod jo spodbujajo in je legalna, drugod ji močno nasprotujejo. V nekaterih deželah je dovoljena uporaba kapsul s sintetično pridobljenim THC, imenovanim dronabinol, ki je raztopljen v sezamovem olju. Zdravilo se imenuje Marinol in je namenjeno preprečevanju bruhanja pri zdravljenju raka s citostatiki, zlasti pri tistih, ki jim običajni antiemetiki (zdravila proti bruhanju) ne pomagajo ter za povečanje apetita pri bolnikih z aidsom.

Klinične raziskave uporabnosti pripravkov iz konoplje potekajo na številnih področjih. Multipla skleroza je bolezen, kjer je že dolgo znano, da uporaba konoplje lahko pripomore k izboljšanju nekaterih znakov.

Zanimivo pa je, da so kanabinoidi povezani z lajšanjem simptomov, kot so spastičnost, okornost in mišična oslabelost, saj sami  v velikih odmerkih povzročijo enake znake. Rezultati kliničnih raziskav so različni, nekateri bolj, drugi manj spodbudni. Ugotovili so tudi, da so kanabinoidi primerni za lajšanje bolečine, tako akutne kot kronične, tudi v kombinaciji z drugimi analgetiki.

Kanabinoidi ne prijemljejo na prijemališčih za morfin in podobne močne analgetike, odkrili pa so, na katera področja v možganih, hrbtenjači in perifernem živčevju, ki so pomembna za zaznavo bolečine, delujejo.

Zanimivo je, da ublažijo bolečine pri tumorjih, po operativnih posegih in tudi tako imenovano fantomsko bolečino po amputaciji uda (občutek, da boli na primer del noge, ki je bil amputiran). Pri nekaterih vrstah bolečine (pri puljenju zoba, nevropatska bolečina zaradi vnetja živca) pa niso bili učinkoviti.

Slika: Pozitivne učinke THC potrjuje vse več uporabnikov in strokovnjakov.


Učinek  kanabinoidov proti bruhanju in slabosti, ki se pojavi kot neželeni učinek pri kemoterapiji tumorjev je najbolj raziskano področje uporabe teh snovi in je opisan že v začetku tega odstavka. Bolniki z glavkomom, ki je posledica povečanega intraokularnega tlaka, ki so bili tudi kadilci marihuane, so poročali o ugodnem vplivu, ki so ga kasneje tudi potrdili z raziskavami. Slaba stran pa je, da se hitro pojavi neodzivnost in tlak v očesu ponovno naraste.

Ugotovili so tudi, da kanabinoidi sproščajo gladke mišice v bronhiolih, zato se ti razširijo. Učinek traja dve uri in bi bil lahko uporaben za bolnike z astmo. Težava pa je v tem, da ostale snovi v dimu, ki nastaja pri gorenju konoplje, dražijo sluznico dihal in lahko izzovejo astmatični napad.

V literaturi je najti tudi poročila o ugodnih učinkih kanabinoidov pri lajšanju slabosti in bolečin pri migreni. Med najbolj zanimivimi poročili pa je ugotovitev, da endogeni kanabinoid anandamid, torej ta, ki nastaja v našem organizmu, nastopa v semenski tekočini in je pomemben za zagotavljanje plodnosti spermijev.

Do uporabe pripravkov iz konoplje se lahko opredelimo tako ali drugače. Avtor teh vrstic je mnenja, da je omenjeno zdravilo, ki je na voljo bolnikom z rakom in z aidsom, v teh primerih dobra terapevtska možnost. Raziskovalci skušajo pridobiti tudi kanabinoide, pri katerih bi določene neželene učinke zmanjšali in ohranili le pozitivne.

Avtor: dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.

Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.

sreda, 6. november 2013

Zakaj je kontrolirana ekološka pridelava tako zelo pomembna?

Danes se ob prodaji konvencionalnega in ekološkega hladno stiskanega konopljinega olja na tržišču pojavlja vse več konopljinega olja, ki se trži kot domače, slovensko ali lokalno pridelano.

V skrbi za zdravje uživalci konopljino olje uživajo zaradi vsebnosti n-3 maščobnih kislin, γ- linolenske kisline in  skupka bioaktivnih snovi z antioksidativnim učinkom. Zato mora biti olje kakovostno, kar pomeni, da ne sme vsebovati drugih škodljivih snovi kot so ostanki fitofarmacevtskih sredstev, težkih kovin, dioksinov…



Zato je potrošnik najbolj varen, če kupi olje, ki ima ekološki certifikat. Certifikat ne dokazuje le, da konoplja med samo rastjo ni bila tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi, da so izvorna semena netretirana in iz ekološke proizvodnje. Certifikat namreč dokazuje tudi, da se na tleh kjer raste konoplja več let ni uporabljalo fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil.

Nekatera fitofarmacevtska sredstva namreč ostajajo v prsti še leta po tem, ko so bila aplicirana. Koliko fitofarmacevtskih sredstev ostane v prsti in kako dolgo je odvisno od vrste fitofarmacevtskega sredstva, vrste in s tem lastnosti prsti in podnebnih faktorjev.

Če konopljino olje ni ekološko certificirano, ni podvrženo kontroli niti olje, niti zemlja na kateri je konoplja rasla. Pri tem lahko rastline iz zemlje preko koreninskega sistema še vedno vgrajujejo ostanke fitofarmacevtskih sredstev ali težkih kovin.



Naslednje pri čemer je potrebno biti pazljiv pri izbiri konopljinega olja je proces hladnega stiskanja in shranjevanje olja. Pri nepravilnem stiskanju lahko temperatura naraste (zaradi trenja) in poveča oksidiranje olja. Pri tem se poslabša kakovost olja zaradi oksidacije večkrat nenasičenih maščobnih kislin pri čemer nastajajo škodljivi peroksidi in aldehidi. Tako oksidacijo zaznamo kot okus po žarkem. Iztisnjeno olje mora biti med skladiščenjem zaščiteno pred svetlobo, toploto in kisikom. Ko kupujemo konopljino olje je najbolje, da izberemo hladno stisnjeno in pravilno shranjeno olje iz kontrolirane ekološke pridelave s certifikatom.

Priporočljivo je, da je trgovec certificiran kot "BIO trgovec", kar pomeni, da olje hrani v ustreznih prostorih in da z "BIO" izdelkom sme trgovati.

Avtorica: Dr. Tamara Korošec

Več zanimivih člankov najdete na www.810.si

petek, 20. september 2013

Konoplja skozi zgodovino

Prvi zapis o uporabi konoplje sega v leto 3750 pr.n.št. na Kitajsko. Filozof in kmetovalec Shennong je prvi pridigal o vrednoti konoplje kot rastline. Kitajcem je pokazal, kako si iz nje lahko naredijo vrvi in oblačila ter kako lahko v prehrani uporabijo olja in semena.



Njegovo poučevanje je obrodilo sadove in postal je mogočen imperator. Napisal je dragoceno knjigo o medicini, v kateri je zbral družinsko tradicijo. O konoplji je govoril kot o superiornem nesmrtnem eliksirju.

Oglejte si kratek in poučen video o zgodovini konoplje:



Kultura naših prednikov...

Ekstrakt konoplje so več tisoč let uporabljali kot edino pravo medicino (Chris Conrad, Hemp for Health). Ideja o prepovedi konopljinega ekstrakta ni nič novega. Katoliški imperij je bil prvi, ki ga je stigmatiziral kot čarovništvo.

Vsak, ki je prepoved kršil, je tvegal, da ga zažgejo na kolu kot nevernika in čarovnika. Medtem pa so revni tlačani, ki niso imeli sredstev za nova oblačila, še vedno pridelovali tekstil iz konoplje in prenašali tradicijo iz generacije v generacijo. Oblačila iz konoplje so bila trpežnejša kot oblačila iz bombaža.


Ekstrakte konoplje so v Ameriki od leta 1842 do dvajsetih let 20. stol. uvrščali na drugo in tretje mesto v medicini (uporaba ekstraktov ni bila omejena na starost; uporabljali so jih od rojstva do pozne starosti). V tridesetih letih pa se je vse obrnilo na glavo.



Ameriški poslovni mogotec in časopisni gigant Wiliam Randolph Hearst je izrabil svoj medijski vpliv ter začel širiti laži in propagando za svoj rasistični pohod proti afroameričanom. Njegov imperij se je razprostiral od številčnih sektorjev različnih poslov in industrije do proizvodnje papirja.


Prav tako je podjetje s kemikalijami (DuPont) razvilo proces izdelave papirnih proizvodov s pomočjo kemikalij, s katerim so želeli zgraditi imperij sintetičnih vlaken (kot sta najlon in rajon, umetni svili).

Ne smemo pozabiti, da bi lahko izdelki iz konoplje zlahka nadomestile sintetična vlakna; vendar je Hearstova negativna propaganda o konoplji (na primer ta, da jo pridelujejo iz kokaina in da konopljini ekstrakti vodijo k vudu satanistični glasbi tj. jazzu) dosegla svoj namen.


NEKAJ DEJSTEV O KONOPLJI

  • Avtentične Levi kavbojke so bile izdelane iz konoplje (zaradi njene izjemne obstojnosti).
  • Henry Ford je izdelal svoj prvi avtomobil z uporabo konoplje poleg drugih materialov (plastika in gorivo iz konoplje)
  • Sveta pisma in bankovci so bili in so še danes izdelani iz konoplje.
Oglejte si video: Henry Ford in avto iz konoplje:


SEDANJOST IN PRIHODNOST INDUSTRIJSKE KONOPLJE

V zadnjih časih ugotavljajo vsestransko uporabnost konoplje. Uporabo konoplje promovirajo predvsem ekološko osveščena podjetja, ki pospešeno iščejo ekonomske alternative.

Pred nekaj leti so Nemčiji in nekaterim drugim državam EU dovolili gojenje konoplje, raziskave pa se nadaljujejo. Vedno več konopljinih proizvodov (konopljino olje in konopljina semena in drugi...) prodira na naše trge; Nemčija in Velika Britanija sta v tej stroki še vedno vodilni. Konoplja lahko predstavlja vodilno prihodnost tisočletja.

Vir: http://www.konopljinoolje.net/konoplja/zgodovina-konoplje

ponedeljek, 12. avgust 2013

Vse več držav legalizira marihuano

Po enoletni javni razpravi je Urugvaj naredil prvi korak k legalizaciji marihuane. Če bo tudi zadnjega - po tesni zmagi zagovornikov legalizacije v spodnjem domu parlamenta (predlog zakona o legalizaciji marihuane je podprlo 50 od skupno 96 poslancev v predstavniškem domu) je zdaj treba počakati še na odločitev senata -, bo postal prva država na svetu, v kateri bo marihuana uzakonjena. Spodnji dom urugvajskega kongresa je namreč sprejel predlog levičarske vlade za legalizacijo in regulacijo pridelave in prodaje marihuane. Pričakujejo, da bo zakon potrdil tudi senat, v katerem ima vladajoča Široka fronta večino. Urugvajci bi v skladu s predlaganim zakonom smeli uživati marihuano ter na domu gojiti do šest rastlin, travo nabavljati prek članstva v posebnih klubih in kupovati do 40 gramov mesečno v licenciranih lekarnah.

Toda cilj takšne ureditve ni, da bi Urugvaj spremenili v novi Amsterdam in na ta način povečali prihodke od turizma, saj zakon za tujce ne bo veljal. Zakon so v spodnjem domu parlamenta sprejeli po štirinajsturni vroči razpravi. Mnogi ga namreč kritizirajo. Ena izmed javnomnenjskih raziskav je pretekli mesec pokazala, da 63 odstotkov prebivalcev nasprotuje legalizaciji, nasprotniki pa trdijo, da se bo s tem povečalo uživanje marihuane. Toda zagovorniki novega zakona menijo, da prepoved povzroča več težav - v obliki organiziranega kriminala in tajnega uživanja marihuane.

Lani so legalizacijo marihuane ne referendumih izglasovali v ameriških zveznih državah Kolorado in Washington. Reformatorji to potezo razbijanja tabujev hvalijo. Obračajo se, pravijo, k eksperimentiranju z alternativnimi politikami. Poudarjajo, da bo politika, povezana s tem narkotikom, snovana na podlagi dokazov, ne pa dogme. Uživanje marihuane je v državi močno razširjeno, z njeno legalizacijo pa bi preprečili, da bi dobiček ustvarjal organizirani kriminal, saj bi marihuano smela prodajati samo država. Urugvajski predsednik Jose Mujica je izjavil, da "marihuane sam nikoli ni poskusil, vendar meni, da jo je treba legalizirati". Njegova vlada je prepričana, da bo z legalizacijo preprodajalcem mamil onemogočila bajne zaslužke in njene uporabnike odvrnila od uživanja trših drog. Predlog zakona prodajo marihuane dovoljuje samo vladi. Vsi uporabniki bodo vpisani v podatkovno bazo, v lekarnah, ki bodo imele dovoljenje za prodajo, bodo lahko mesečno kupili do 40 gramov marihuane in doma gojili največ šest rastlin.

Poglejmo številke: urugvajska vlada je izračunala, da kanabis uživa okoli 180 tisoč državljanov (5,5 odstotka prebivalstva), po kaznilnicah pa je zaradi nezakonite trgovine in pridelave zaprtih še okoli tri tisoč ljudi. Sebastian Sabini, eden izmed avtorjev predloga zakona in poslanec, meni, da bo državi za pridelavo marihuane zadostovalo približno 20 hektarjev veliko zemljišče (kakšnih 30 nogometnih igrišč). Tej odločitvi Urugvaja je med svojim nedavnim obiskom v Riu de Janeiru nasprotoval papež Frančišek, takoj pa je svoj glas proti dala tudi Mednarodna komisija za nadzor nad mamili (JIFE), ki deluje pod okriljem Združenih narodov. JIFE je "zaskrbljena", ker je ta odločitev v nasprotju z mednarodnimi dogovori, ki jih je podpisal tudi Urugvaj. Za legalizacijo so se med drugim opredelili bivši mehiški predsednik Vicente Fox, bivši brazilski predsednik Fernando Henrique Cardoso, nobelovec Mario Vargas Llosa, bivši generalni sekretar ZN Kofi Annan in bivši šef evropske diplomacije Javier Solana.

Urugvaj tako ne bo postal samo prva latinskoameriška država, marveč tudi prva država na svetu, ki bo v celoti legalizirala kanabis. V nasprotju s splošnim prepričanjem Nizozemska tega tehnično nikoli ni storila, saj le tolerira uživanje marihuane v določenih kavarnah. Uporabniki je ne smejo imeti pri sebi več kot pet gramov, posebne trgovinice, coffe shopi, ne smejo razpolagati z več kot pol kilograma marihuane. Portugalska je od leta 2001 prva evropska država, ki ne kriminalizira več posedovanja kanabisa, pa tudi kokaina in heroina ter nekaterih amfetaminov.

Na Portugalskem je mogoče posedovati do deset dnevnih odmerkov marihuane po 2,5 grama. Zanimivo je, da - tako kot v nekaterih ameriških državah - marihuane nimajo za drogo in jo svobodno uživajo tudi v Severni Koreji. Sicer postaja pridelava in uživanje marihuane oziroma kanabisa v medicinske namene v zadnjih letih vse bolj zanimiva in donosna veja tako kmetijstva kot medicine. Na splošno rečeno se zelo hitro širi sprejemanje kanabisa kot zdravila.

Po eni strani zaradi vse številčnejših študij o kanabisu in kanabinoidih, ki jih je iz dneva v dan več, po drugi strani pa zato, ker vse več zdravnikov v Evropi kanabis predpisuje svojim pacientom, pri katerih so opazili pozitivne učinke uživanja standardiziranega medicinskega kanabisa. Ko bodo nekoč naše vlade bolje seznanjene s temi rezultati in kako to urejajo druge države, bodo zagotovo tudi tukaj prepoznali evropski mainstream in mu sledili, menijo izvedenci, ki se ukvarjajo s pridelavo kanabisa v medicinske namene. Predvsem je treba razdeliti države na tiste, ki dopuščajo uporabo kanabisa v medicini, in na tiste, ki dopuščajo uporabo in pridelavo marihuane v medicinske namene.

Nizozemska, Kanada in Izrael so države, ki dopuščajo pridelavo kanabisa, medtem ko Nemčija, Finska, Italija, Češka, Švica in Norveška dovoljujejo njegov uvoz iz Nizozemske. V ZDA trenutno 18 zveznih držav dopušča uporabo kanabisa kot zdravila. Nekaj izmed njih jih dovoljuje tudi njegovo pridelavo. Toda v ZDA zvezna vlada še vedno ne dovoljuje uživanja in pridelave.

Danes so najzanimivejše raziskave o kanabisu in raku. Obstajajo namreč dokazi, da nekatere sestavine kanabisa ustavljajo rast določenih tipov rakavih celic, denimo raka na dojki ali nekaterih kožnih tumorjev. Toda potrebnih je še več raziskav, da bomo dobili podrobnejša pojasnila. Za blaženje simptomov bolezni, kot so rak, Parkinsonova bolezen, skleroza sklepnih ploskev, psoriaza in atopični ekcem, bi morala biti marihuana v državah EU, tako kot je že na Češkem, dostopna samo z elektronskim receptom, da bi preprečili zlorabe.

Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013080705943727

torek, 30. julij 2013

Konopljino olje in dermatitis


Konopljino olje je bogat in uravnotežen vir večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) omega-6 in omega-3. Neuradni podaki so že pred to študijo kazali, da je prehransko konopljino olje koristno pri zdravljenju atopijskega dermatitisa.

Naključna slepa navzkrižna študija je trajala 20 tednov, v njej pa so primerjali konopljino olje in olivno olje ter njune učinke na bolnike z atopičnim dermatitisom. Konopljino olje je vplivalo na povečano raven določenih esencialnih maščobnih kisin (EMK) v vseh lipidnih frakcijah. Zmanjšala se je izguba vode skozi kožo, izboljšalo pa se je stanje izsušene kože in srbenje, prav tako potem, ko je bilo zaužito olje konoplje.

Prehransko konopljino olje je doprineslo k pomembnim spremembam v plazemski sliki maščobnih kislin in k izboljšanju kliničnih simptomov atopijskega dermatitisa.
Domneva se, da so te izboljšave posledica uravnotežene in bogate sestave večkratnenasičenih maščobnih kislin, ki jih vsebuje konopljino olje.



Uvod

Olje iz semen nekaterih vrst konoplje (Cannabis sativa L.) lahko vsebuje več kot 80 % večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK). Konopljino olje, ki je stisnjeno iz semen vrst konoplje, ki ne vsebujejo psihoaktivnih substanc, pa je še posebno bogat vir esencialnih maščobnih kislin (EMK), (Tabela 1), in njuhovih neposrednih bioloških metabolitov GLA in DA, 18:04 n4).

Poleg tega sta VNMK omega-6 proti omega-3 prisotni v presnovno zelo ugodnem razmerju.
 Esencialne maščobne kisline so že od leta 1930 priznane kot bistvene za zdravje človeka. V človeški presnovi obe EMK tekmujeta za dostop do encima delta-6 desaturaza, pri čemer pride do transformacije omega-6 in omega-3 v več biokativnih metabolitov. Encim delta-6 desaturaza ima večjo afiniteto do alfa-linolenske kisine kot do linolne kisline.

Zato se za optimalni presnovni izkoristek predlaga vnos maščobnih kislin omega-6 in omega-3 v pravem razmerju. Nadavne raziskave kažejo, da je to razmerje približno 2:1-3:1. Za primerjavo, olje svetlina in olje borage ne vsebuje omega-3, alfalinolenske kisline in SDA, kar bi lahko bil vzrok za njuno neuspešnost v nekaterih kliničnih študijah o učinkih teh olj. To idejo podpira tudi učinkovit vpliv na imunsko moč, ki ga ima olje semen črnega ribeza, ki vsebuje odlično razmerje omega-6 in omega-3 ter profil večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki je neverjetno podoben sestavi, kot ga ima konopljino olje.



Konopljino olje se na Kitajskem uporablja kot hrana in zdravilo že vsaj 3000 let, v zadnjem času pa je postalo dostopno v specializiranih trgovinah za živila po vsej Evropi in Severni Ameriki.

Konopljino olje in njegova razpoložljivost v zahodni kulturi je prineslo različna nezanesljiva poročila o izboljšanju zdravja po jemanju olja konoplje. V večini primerov je opaziti izboljšanje kroničnih težav s kožo v dveh tednih po tem, ko začnemo konopljino olje redno uporabljati. Neobjavljena opažanja poročajo o debelejših in močnejših laseh in nohtih po daljšem obdobju jemanja.


Atopijski dermatitis, bolj znan kot ekcem, je kronična kožna bolezen, ki jo lahko izzovejo različni alergeni, njen natančen vzrok pa je še vedno neznan. Raziskoveli so že različne možne faktorje, kot so prehrana, zmanjšana aktivnost delta-6 desaturaze, zmanjšana funkcija ceriamida, težave v presnovi sfingomielina, kožna bakterijska flora, lipidna sestava kože, uporaba alkohola, vplivi okolja (detergenti, svetloba …), starost, letni časi, temperatura in vlažnost.


Nobeni od teh dejavnikov se med seboj ne izključujejo. Videti je, da prehranske maščobne kisline igrajo neko pomembno vlogo v tem kompleksnem presnovnem sistemu, ki je bolj ali manj disfunkcionalen pri bolnikih s simptomi atopijskega dermatitisa.

Glede na profil maščob, ki ga ima konopljino olje in na pogostost subjektivnih poročil o izboljšanju stanja kože se zdi vredno s kliničnimi poskusi raziskati možnosti, ki jih nakazuje konopljino olje. Namen te raziskave je bila primerjati konopljino olje in olivno olje v prehrani ter njun vpliv na profil lipidov v plazmi, izgubo vlage v koži in kakovost kože ter dermalna uporaba teh olj pri bolnikih z atopčnim dermatitisom.



Bolniki in metode

Oblika študije

To je bila kontrolirana navzkrižna, naključno enojno slepa študija. Šlo je za aktivni 2 obdobji po 8 tednov z vmesnim neaktivnim obdobjem 4 tednov. Sodelovalo je 20 bolnikov z atopičnim dermatitisom, naključno razdeljenih v 2 skupini. Vsak sodelujoč je oralno vnašal konopljino olje / olivno olje (30 ml / 2 jedilni žlici) v aktivnih obdobijh.

Le en član ekipe je bil seznanjen z identiteto sodelujočih bolnikov. Ti so obiskali raziskovalni center v začetku, po 4 tednih in na vsakega koncu 8 tedenskega obdobja., skupaj torej šestkrat.

Konopljino olje / olivno olje so prejeli ob obisku nutricionista v začetku vsakega aktivnega obdobja, kjer so prejeli podrobne informacije, kako naj konopljino olje / olivno olje vključijo v svojo vsakodnevno prehrano.

Paciente je ves čas študije nadzoroval in pregledoval isti dermatolog. Vsi sodelujoči so vnaprej oddali pisno soglasje, protokol študije pa je bil odobren s strani Odbora za etiko univerzitente bolnišnice Kuopio. 
Za obdelavo pridobljenih podatkov so uporabili programsko opremo Micro-NutricaH dietary analysis, verzija 2.5.


Pacienti

Merila za vključitev so bila: indeks telesne mase (ITM) v30 kg/m2, starost med 25 in 60 let ter diagnoza atopijski dermatitis. Izključeni so bili bolniki, ki so sočasno jemali zdravila za zniževanje lipidov, prav tako nihče ni jemal zdravil za zniževanje krvnega pritiska. Pacientom je bilo naročeno, naj nadaljujejo z jemanjem ostalih potrebnih zdravil, kot so običajne kreme ali občasna uporaba protivnetnih zdravil, ter naj ohranijo normalno raven telesne aktivnosti. Med študijo in 1 mesec prej so se morali izogibati tudi prehranskim dodatkom, steroidom (n. pr. v kremah), oralnemu jemanju ciklosporina, zdravilom za astmo in solariju.

Uporabljeno konopljino in olivno olje

Konopljino olje za to študijo je bilo hladno stiskano iz semen konoplje, pridelane na Finskem leta 2001. Uporabljeno je bilo hladno stiskano ekstra deviško olivno olje, pridobljeno iz južnega dela Evrope. Tako konopljino olje kot olivno olje sta bili usteklenični popolnoma brez aditivov v neoznačene 200 ml stekleničke in shranjeni pri +5 °C . Vrednost peroksida je bila nižja od 5 mmeqv/L, nivo prostih maščobnih kislin pa je bil pri obeh oljih ves čas uporabe pod 1 %.

Vprašalnik za paciente in merjenje transepidermalne izgube vode (TEWL)
Vsi bolniki so izpolnili preprost vprašalnik, v katerm so opisali njihovo zaznavo sprememb v suhosti kože in srbenju v celotnem obdobju študije. Pri tem so uporabljali lestvico od 0 (brez suhosti in srbenja) do 5 (huda suhost ali srbenje, motje spanca). Prav tako je bila uporabljena lestvica glede uporabe zdravil za kožo: od 0 (brez zdravil) do 5 (redna uporaba zdravil). Funkcija prepustnosti kože je bila merjena z določitvijo transepidermalne izgube vode (TEWL), in sicer s tehnologijo VapoMeter SWL-3 (Delfin Technologies Ltd, Kuopio, Finska).

Analiza maščobnih kislin v plazmi

Vsi vzorci krvi so bili odvzeti po nočnem postu (12 ur).
 Frakcije plazemskih lipidov so bile izolirane, njihovi metilni estri maščobnih kislin so bili analizirani s kapilarno plinsko kromatografijo (Hewlett-Packard 5890 serija II, Hewlett-Packard Company, Waldbronn, Nemčija).

Statistične analize
Podatki so bili analizirani s programskim paketom Spss za Windows, izdaja 10,0 (Chicago, IL, ZDA). Pred nadaljnjo analizo je bila normalna porazdelitev spremenljivk preverjena s testom Shapiro-Wilk. (…)



Rezultati

V študijo je bilo vključenih 20 pacientov, vendar je celoten proces zaključilo le 16 pacientov (1 moški, 15 žensk). Trije so izstopili 1.teden, še eden pa v 13. tednu, zaradi okusa, ki ga ima konopljino olje.

Nihče ni imel nobenih stranskih učinkov ali neželenih reakcij, ki bi jih povzročila konopljino olje ali olivno olje.

______________________________________

Besedilo je povzeto po članku, objavljenem v reviji Journal of Dermatological Treatment. 2005; 16: str. 87–94, avtorja J. Gallawaya in drugih. Na voljo je tudi v Pdf-dokumentu.

Vir: http://www.finola.com/FinolaOilandAtopy.pdf

petek, 26. april 2013

Hemp Oil Canada - proizvajalec vrhunske hrane iz konoplje

Hemp Oil Canada velja za največjega proizvajalca hrane iz konoplje na svetu - a kar je pomembnejše: kljub svoji velikosti zelo veliko pozornost namenja kakovosti.

Bistvena razlika med kanadskimi podjetji in med nekaterimi ostalimi proizvajalci je v vrstah konoplje, ki jo uporabljajo (te dosegajo izredno visoke vsebnosti esencialnih maščobnih kislin) in v dovršenosti postopkov pridelave hrane iz konoplje.

Več o kanadski hrani iz konoplje lahko preberete v članku z naslovom kanadsko konopljino olje.

Oglejte si video, ki predstavlja proizvodnjo konoplje v Kanadi:


Podjetje Hemp Oil Canada svoje izdelke prodaja po vsem svetu. V Sloveniji sta na voljo naslednja:
Podjetje Hemp Oil Canada je tudi edini proizvajalec hrane iz konoplje na svetu, ki ima proizvodnjo usklajeno s standardom FSSC:22000, ki je jamsto varnosti živila in obenem obdelave na najvišjem nivoju kakovosti.

Poleg omenjenega se lahko Hemp Oil Canada pohvali še s certifikatom GMP, NON GMO in ameriškim in evropskim BIO certifikatom.

Oglejte si kratek predstavitveni video podjetja Hemp Oil Canada: