nedelja, 9. januar 2011

Konopljino olje za zdravje

Konopljino olje je zelo bogato saj vsebuje kar osem esencialnih aminokislin, veliko vitaminov B kompleksa in vitamin E. Konopljino olje - ki ga ne smemo zamenjati s hašiševim oljem - ima veliko enkrat in večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Skoraj 90 odstotkov, kar je izredno pomembno za človeško prehrano.

Ob tem je treba še posebej poudariti, da vsebuje konopljino olje od 50 do 70 odstotkov linolne (omega-6) kisline in od 15 do 25 odstotkov alfalinolenske kisline, ki ji danes pravimo kar omega-3 maščobna kislina. Tako že od 10 do 20 gramov konopljinega olja zadovolji dnevne potrebe po teh dveh esencialnih maščobnih kislinah.



Poudariti moram, da je olje mogoče uporabljati tudi v različne zdravstvene namene. Olje vsebuje tudi gamalinolensko kislino (GLA), ki je pomembna za imunsko odpornost. Povečuje tudi tvorbo prostaglandinov in s tem pospešuje zdravljenje vnetnih procesov. Olje iz konoplje je edino JEDILNO olje, ki vsebuje to pomembno sestavino. S tem oljem je torej mogoče nadomestiti drage kapsule GLA.

Gamalinolenska učinkuje ugodno pri nevrodermitisu, predmenstrualnem sindromu, revmatičnem artritisu in diabtični nevropatiji, alfalinolenska kislina pa je lahko v pomoč
pri zdravljenju bolezni srca in ožilja. Konopljino olje zaradi razmeroma visoke količine omega-3 kislin, ki se vpletajo v presnovo holesterola, preprečuje tudi strjevanje krvi, saj
ovira lepljenje trombocitov.


Konopljina semena


Ker so kronična vnetja neredko posledica šibkega imunskega sistema, omega-3 maščobne kisline pa blažijo vnetne procese, priporočajo uporabo konopljinega olja tudi pri revmatoidnem artritisu, kroničnem vnetju mehurja, psoriazi oz. luskavici, pri ulceroznem kolitisu ter drugih kroničnih vnetjih črevesja, pa tudi pri okvarah sklepov in motnjah gibanja.

Omega-3 maščobne kisline - s tem pa tudi konopljino olje - so v veliko pomoč pri lajšanju bolečin. Uporabljajo ga tudi pri bolnikih z AIDS-om, glavkomom, astmo, epilepsijo in še pri nekaterih drugih bolečinskih stanjih.

Vir: Dr. Janez Tasič