Po enoletni javni razpravi je Urugvaj naredil prvi korak k legalizaciji marihuane. Če bo tudi zadnjega - po tesni zmagi zagovornikov legalizacije v spodnjem domu parlamenta (predlog zakona o legalizaciji marihuane je podprlo 50 od skupno 96 poslancev v predstavniškem domu) je zdaj treba počakati še na odločitev senata -, bo postal prva država na svetu, v kateri bo marihuana uzakonjena. Spodnji dom urugvajskega kongresa je namreč sprejel predlog levičarske vlade za legalizacijo in regulacijo pridelave in prodaje marihuane. Pričakujejo, da bo zakon potrdil tudi senat, v katerem ima vladajoča Široka fronta večino. Urugvajci bi v skladu s predlaganim zakonom smeli uživati marihuano ter na domu gojiti do šest rastlin, travo nabavljati prek članstva v posebnih klubih in kupovati do 40 gramov mesečno v licenciranih lekarnah.
Toda cilj takšne ureditve ni, da bi Urugvaj spremenili v novi Amsterdam in na ta način povečali prihodke od turizma, saj zakon za tujce ne bo veljal. Zakon so v spodnjem domu parlamenta sprejeli po štirinajsturni vroči razpravi. Mnogi ga namreč kritizirajo. Ena izmed javnomnenjskih raziskav je pretekli mesec pokazala, da 63 odstotkov prebivalcev nasprotuje legalizaciji, nasprotniki pa trdijo, da se bo s tem povečalo uživanje marihuane. Toda zagovorniki novega zakona menijo, da prepoved povzroča več težav - v obliki organiziranega kriminala in tajnega uživanja marihuane.
Lani so legalizacijo marihuane ne referendumih izglasovali v ameriških zveznih državah Kolorado in Washington. Reformatorji to potezo razbijanja tabujev hvalijo. Obračajo se, pravijo, k eksperimentiranju z alternativnimi politikami. Poudarjajo, da bo politika, povezana s tem narkotikom, snovana na podlagi dokazov, ne pa dogme. Uživanje marihuane je v državi močno razširjeno, z njeno legalizacijo pa bi preprečili, da bi dobiček ustvarjal organizirani kriminal, saj bi marihuano smela prodajati samo država. Urugvajski predsednik Jose Mujica je izjavil, da "marihuane sam nikoli ni poskusil, vendar meni, da jo je treba legalizirati". Njegova vlada je prepričana, da bo z legalizacijo preprodajalcem mamil onemogočila bajne zaslužke in njene uporabnike odvrnila od uživanja trših drog. Predlog zakona prodajo marihuane dovoljuje samo vladi. Vsi uporabniki bodo vpisani v podatkovno bazo, v lekarnah, ki bodo imele dovoljenje za prodajo, bodo lahko mesečno kupili do 40 gramov marihuane in doma gojili največ šest rastlin.
Poglejmo številke: urugvajska vlada je izračunala, da kanabis uživa okoli 180 tisoč državljanov (5,5 odstotka prebivalstva), po kaznilnicah pa je zaradi nezakonite trgovine in pridelave zaprtih še okoli tri tisoč ljudi. Sebastian Sabini, eden izmed avtorjev predloga zakona in poslanec, meni, da bo državi za pridelavo marihuane zadostovalo približno 20 hektarjev veliko zemljišče (kakšnih 30 nogometnih igrišč). Tej odločitvi Urugvaja je med svojim nedavnim obiskom v Riu de Janeiru nasprotoval papež Frančišek, takoj pa je svoj glas proti dala tudi Mednarodna komisija za nadzor nad mamili (JIFE), ki deluje pod okriljem Združenih narodov. JIFE je "zaskrbljena", ker je ta odločitev v nasprotju z mednarodnimi dogovori, ki jih je podpisal tudi Urugvaj. Za legalizacijo so se med drugim opredelili bivši mehiški predsednik Vicente Fox, bivši brazilski predsednik Fernando Henrique Cardoso, nobelovec Mario Vargas Llosa, bivši generalni sekretar ZN Kofi Annan in bivši šef evropske diplomacije Javier Solana.
Urugvaj tako ne bo postal samo prva latinskoameriška država, marveč tudi prva država na svetu, ki bo v celoti legalizirala kanabis. V nasprotju s splošnim prepričanjem Nizozemska tega tehnično nikoli ni storila, saj le tolerira uživanje marihuane v določenih kavarnah. Uporabniki je ne smejo imeti pri sebi več kot pet gramov, posebne trgovinice, coffe shopi, ne smejo razpolagati z več kot pol kilograma marihuane. Portugalska je od leta 2001 prva evropska država, ki ne kriminalizira več posedovanja kanabisa, pa tudi kokaina in heroina ter nekaterih amfetaminov.
Na Portugalskem je mogoče posedovati do deset dnevnih odmerkov marihuane po 2,5 grama. Zanimivo je, da - tako kot v nekaterih ameriških državah - marihuane nimajo za drogo in jo svobodno uživajo tudi v Severni Koreji. Sicer postaja pridelava in uživanje marihuane oziroma kanabisa v medicinske namene v zadnjih letih vse bolj zanimiva in donosna veja tako kmetijstva kot medicine. Na splošno rečeno se zelo hitro širi sprejemanje kanabisa kot zdravila.
Po eni strani zaradi vse številčnejših študij o kanabisu in kanabinoidih, ki jih je iz dneva v dan več, po drugi strani pa zato, ker vse več zdravnikov v Evropi kanabis predpisuje svojim pacientom, pri katerih so opazili pozitivne učinke uživanja standardiziranega medicinskega kanabisa. Ko bodo nekoč naše vlade bolje seznanjene s temi rezultati in kako to urejajo druge države, bodo zagotovo tudi tukaj prepoznali evropski mainstream in mu sledili, menijo izvedenci, ki se ukvarjajo s pridelavo kanabisa v medicinske namene. Predvsem je treba razdeliti države na tiste, ki dopuščajo uporabo kanabisa v medicini, in na tiste, ki dopuščajo uporabo in pridelavo marihuane v medicinske namene.
Nizozemska, Kanada in Izrael so države, ki dopuščajo pridelavo kanabisa, medtem ko Nemčija, Finska, Italija, Češka, Švica in Norveška dovoljujejo njegov uvoz iz Nizozemske. V ZDA trenutno 18 zveznih držav dopušča uporabo kanabisa kot zdravila. Nekaj izmed njih jih dovoljuje tudi njegovo pridelavo. Toda v ZDA zvezna vlada še vedno ne dovoljuje uživanja in pridelave.
Danes so najzanimivejše raziskave o kanabisu in raku. Obstajajo namreč dokazi, da nekatere sestavine kanabisa ustavljajo rast določenih tipov rakavih celic, denimo raka na dojki ali nekaterih kožnih tumorjev. Toda potrebnih je še več raziskav, da bomo dobili podrobnejša pojasnila. Za blaženje simptomov bolezni, kot so rak, Parkinsonova bolezen, skleroza sklepnih ploskev, psoriaza in atopični ekcem, bi morala biti marihuana v državah EU, tako kot je že na Češkem, dostopna samo z elektronskim receptom, da bi preprečili zlorabe.
Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013080705943727
