Nedavna 4. slovenska konferenca o odvisnostih je odprla tudi perečo temo o nevarnosti in odvisnosti od konoplje. Udeleženci so izpostavili nekatere težave, ki se pojavljajo zaradi širše uporabe konoplje. Sklenili so, da bi bilo nujno urediti njeno medicinsko rabo, pri tem pa poskrbeti za raziskovanje ter programe zmanjševanja škode pri sicer za zdaj majhnem številu uporabnikov, ki imajo zaradi rabe težave.
Več uporabnikov med mladostniki
Po dosedanjih ocenah sta k odvisnosti nagnjena zgolj dva odstotka uživalcev konoplje, ta delež pa narašča, če uporabnik sočasno uživa tudi druge substance (kot je tobak v zvitkih), in sicer do 9 odstotkov. Za primerjavo: delež odvisnih med kadilci cigaret je 32-odstoten, pri alkoholu pa 15-odstoten. »Večina uporabnikov konoplje si ne želi obravnave, saj je škoda v obliki stigme večja kot škoda od odvisnosti, če se ta razvije. Sicer pa zmerna uporaba konoplje ne vodi niti k tvorbi tolerance niti do telesne odvisnosti. Če se konoplja uživa v velikih količinah in dalj časa, pa lahko pride do zelo blage telesne odvisnosti,« je pojasnil dr. Dušan Nolimal iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Njegov kolega Milan Krek je predstavil številke, ki jih je zbral NIJZ. Od leta 2009 do 2014 je v mreži centrov za zdravljenje odvisnosti število pacientov, pri katerih je bila glavna težava konoplja, naraslo s 130 na 288, pri tem pa se povečuje tudi število pacientov, ki so v programu več kot leto dni. Iz tega po Krekovem mnenju izhaja, da za povečanje števila iskalcev pomoči zaradi konoplje v teh centrih niso krive napotitve sodišč na zdravljenje odvisnosti v zameno za nižje kazni in policijski pritiski. Povečalo se je tudi število mladostnikov, ki so v zadnjem letu uporabili konopljo (z 12 na 18 odstotkov), in teh, ki so jo uporabili v zadnjih 30 dneh (s šest na 10 odstotkov), najbolj pa ga skrbi, da so mladostniki do konoplje manj zadržani, saj njeno uporabo kot visoko tveganje dojema 51 odstotkov (pred petimi leti 61), kot nizko pa 20 odstotkov (pred petimi leti 11).
Nov problem pa so bolniki, ki se skušajo zdraviti s konopljo in jo kupujejo na črnem trgu. Institucije namreč beležijo znatno povečanje števila zahtev po zdravljenju zaradi težav, povezanih s konopljo. Zvišalo se je na primer število zastrupitev oziroma predoziranj zaradi konoplje, ki jih je obravnaval UKC Ljubljana, in sicer s šest leta 2010 na 53 predlani. »Tega ne vidimo kot negativno, saj se je tudi število bolnikov, ki se zdravijo s konopljino smolo, zelo povečalo – na vsaj 3000 ali 4000 uporabnikov. Smola ima povečano koncentracijo THC, ki lahko privede do anksioznosti in paranoje. Zato moramo biti zelo pazljivi, o čem govorimo: o sintetičnih kanabinoidih, konoplji ali smoli,« je pojasnil Tomaž Koren iz nevladne organizacije Konoplja.org, kjer si prizadevajo za raziskovanje in izobraževanje o konoplji. Tudi Nolimal miri, da so številke še vedno relativno majhne.
Pred uvedbo preventivne aktivnosti
Kreka skrbi, ker je tako državo kot stroko prehitelo zanimanje dela javnosti za to rastlino, kar pomeni, da nismo najbolje pripravljeni na tveganja, ki jih prinaša. »Država bi morala nekaj let, preden bi šla v sprostitev konoplje, izvajati preventivne aktivnosti,« meni Krek, s čimer se strinjata tudi druga sogovornika. Čeprav znanost še nima vseh odgovorov, so nekatere škodljive lastnosti rastline znane. »Kajenje konoplje ima negativne posledice za dihalne organe. Posameznik, ki jo kadi, ima vsaj štiri ure po kajenju bistveno večje tveganje, da povzroči prometno nesrečo. Konoplja tudi pomembno vpliva na razvoj možganov odraščajočih uživalcev in na možgane ploda v času nosečnosti.«
Pomemben vpliv naj sicer ne bi pomenil znižanja inteligence in kognitivnih sposobnosti, so pokazale ugotovitve ameriške raziskovalne skupine z Univerze Cornell in britanskih znanstvenikov z londonskega University Collegea. Raziskava skupine koloradskih nevroznanstvenikov v The Journal of Neuroscience pa na primer ni odkrila bistvenih sprememb v možganskih strukturah. A vsi priporočajo nadaljnje raziskave.
Za razvoj težav pri uživanju konoplje imajo večje tveganje predvsem mladostniki in ljudje, ki imajo pridružene bolezni, kot so duševne motnje, je nadaljeval Krek. Boji se, da se lahko pri konoplji zgodi podobno kot s tobakom, če bomo prehitevali znanstvena dognanja. »Stranske učinke tobaka smo priznali po mnogih letih trdega boja in diskreditacij, še danes pa vlagamo velike napore, da bi zmanjšali njegovo uporabo.« Zanimivo je, da se prav to že dogaja s sintetičnimi kanabinoidi, za katere so številni govorci na konferenci opozorili, da so lahko nevarnejši kot konoplja sama.
Preprečiti stigmatizacijo
Pomembno pa je tudi preprečiti stigmatizacijo celotne populacije uporabnikov, je opozoril Koren. Sam prav zaradi tega raje kot zdravstveni termin odvisnost uporablja izraz problematična uporaba, saj s stališča zmanjševanja škode ne širi stigme na večino uporabnikov, ki z uporabo konoplje nimajo težav. »Do problematične uporabe pride, kadar starši, okolica ali šola opazijo, da mladostnik uživa konopljo, zaradi 40-letne represivne politike do te rastline pa se to prepozna kot zloraba. Velikokrat gre za mladostnike, ki imajo tudi druge težave, na primer v družini, šoli ali s kršenjem zakonov in tudi psihične težave, ki pa po prekinitvi uporabe konoplje ne izginejo,« je razložil.Kot učinkovito metodo za spopadanje s problematično rabo je predstavil multidimenzionalno družinsko terapijo, v okviru katere tim terapevtov več časa, od 6 do 12 mesecev, obravnava težave s celotno družino.
»Dovolj kakovostnih raziskav je o tem, da večina ljudi, ki imajo psihične težave ali vedenjske motnje in težijo k pogostejši rabi konoplje, kaže znake duševnih in emocionalnih motenj ter odstopanja v obnašanju še pred začetkom uporabe. Pri družbeno integriranih mladostnikih in odraslih obstaja zelo majhna nevarnost, da se razvije problematično uživanje in odvisnost,« dodaja Nolimal.
Veliko vprašanj je še odprtih, zato sogovorniki pozivajo k nadaljevanju javne debate, da se razrešijo dileme.
Nolimal pa z besedami dr. Leva Milčinskega opozarja: »Zdi se, da ocenjevanje nevarnosti konoplje zaradi številnih in zapletenih povezav z družbenimi vrednotami in stališči mnoge strokovnjake primarno čustveno tako prizadene, da se ga le malokdo loteva brez slehernih predsodkov.« Tudi oblikovanje politike na področju prepovedanih drog pa posledično premalo temelji na znanstvenih dokazih, ampak predvsem na ideologiji, predsodkih in interesih.
Vir članka
