Prikaz objav z oznako omega 3. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako omega 3. Pokaži vse objave

torek, 30. julij 2013

Konopljino olje in dermatitis


Konopljino olje je bogat in uravnotežen vir večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) omega-6 in omega-3. Neuradni podaki so že pred to študijo kazali, da je prehransko konopljino olje koristno pri zdravljenju atopijskega dermatitisa.

Naključna slepa navzkrižna študija je trajala 20 tednov, v njej pa so primerjali konopljino olje in olivno olje ter njune učinke na bolnike z atopičnim dermatitisom. Konopljino olje je vplivalo na povečano raven določenih esencialnih maščobnih kisin (EMK) v vseh lipidnih frakcijah. Zmanjšala se je izguba vode skozi kožo, izboljšalo pa se je stanje izsušene kože in srbenje, prav tako potem, ko je bilo zaužito olje konoplje.

Prehransko konopljino olje je doprineslo k pomembnim spremembam v plazemski sliki maščobnih kislin in k izboljšanju kliničnih simptomov atopijskega dermatitisa.
Domneva se, da so te izboljšave posledica uravnotežene in bogate sestave večkratnenasičenih maščobnih kislin, ki jih vsebuje konopljino olje.



Uvod

Olje iz semen nekaterih vrst konoplje (Cannabis sativa L.) lahko vsebuje več kot 80 % večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK). Konopljino olje, ki je stisnjeno iz semen vrst konoplje, ki ne vsebujejo psihoaktivnih substanc, pa je še posebno bogat vir esencialnih maščobnih kislin (EMK), (Tabela 1), in njuhovih neposrednih bioloških metabolitov GLA in DA, 18:04 n4).

Poleg tega sta VNMK omega-6 proti omega-3 prisotni v presnovno zelo ugodnem razmerju.
 Esencialne maščobne kisline so že od leta 1930 priznane kot bistvene za zdravje človeka. V človeški presnovi obe EMK tekmujeta za dostop do encima delta-6 desaturaza, pri čemer pride do transformacije omega-6 in omega-3 v več biokativnih metabolitov. Encim delta-6 desaturaza ima večjo afiniteto do alfa-linolenske kisine kot do linolne kisline.

Zato se za optimalni presnovni izkoristek predlaga vnos maščobnih kislin omega-6 in omega-3 v pravem razmerju. Nadavne raziskave kažejo, da je to razmerje približno 2:1-3:1. Za primerjavo, olje svetlina in olje borage ne vsebuje omega-3, alfalinolenske kisline in SDA, kar bi lahko bil vzrok za njuno neuspešnost v nekaterih kliničnih študijah o učinkih teh olj. To idejo podpira tudi učinkovit vpliv na imunsko moč, ki ga ima olje semen črnega ribeza, ki vsebuje odlično razmerje omega-6 in omega-3 ter profil večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki je neverjetno podoben sestavi, kot ga ima konopljino olje.



Konopljino olje se na Kitajskem uporablja kot hrana in zdravilo že vsaj 3000 let, v zadnjem času pa je postalo dostopno v specializiranih trgovinah za živila po vsej Evropi in Severni Ameriki.

Konopljino olje in njegova razpoložljivost v zahodni kulturi je prineslo različna nezanesljiva poročila o izboljšanju zdravja po jemanju olja konoplje. V večini primerov je opaziti izboljšanje kroničnih težav s kožo v dveh tednih po tem, ko začnemo konopljino olje redno uporabljati. Neobjavljena opažanja poročajo o debelejših in močnejših laseh in nohtih po daljšem obdobju jemanja.


Atopijski dermatitis, bolj znan kot ekcem, je kronična kožna bolezen, ki jo lahko izzovejo različni alergeni, njen natančen vzrok pa je še vedno neznan. Raziskoveli so že različne možne faktorje, kot so prehrana, zmanjšana aktivnost delta-6 desaturaze, zmanjšana funkcija ceriamida, težave v presnovi sfingomielina, kožna bakterijska flora, lipidna sestava kože, uporaba alkohola, vplivi okolja (detergenti, svetloba …), starost, letni časi, temperatura in vlažnost.


Nobeni od teh dejavnikov se med seboj ne izključujejo. Videti je, da prehranske maščobne kisline igrajo neko pomembno vlogo v tem kompleksnem presnovnem sistemu, ki je bolj ali manj disfunkcionalen pri bolnikih s simptomi atopijskega dermatitisa.

Glede na profil maščob, ki ga ima konopljino olje in na pogostost subjektivnih poročil o izboljšanju stanja kože se zdi vredno s kliničnimi poskusi raziskati možnosti, ki jih nakazuje konopljino olje. Namen te raziskave je bila primerjati konopljino olje in olivno olje v prehrani ter njun vpliv na profil lipidov v plazmi, izgubo vlage v koži in kakovost kože ter dermalna uporaba teh olj pri bolnikih z atopčnim dermatitisom.



Bolniki in metode

Oblika študije

To je bila kontrolirana navzkrižna, naključno enojno slepa študija. Šlo je za aktivni 2 obdobji po 8 tednov z vmesnim neaktivnim obdobjem 4 tednov. Sodelovalo je 20 bolnikov z atopičnim dermatitisom, naključno razdeljenih v 2 skupini. Vsak sodelujoč je oralno vnašal konopljino olje / olivno olje (30 ml / 2 jedilni žlici) v aktivnih obdobijh.

Le en član ekipe je bil seznanjen z identiteto sodelujočih bolnikov. Ti so obiskali raziskovalni center v začetku, po 4 tednih in na vsakega koncu 8 tedenskega obdobja., skupaj torej šestkrat.

Konopljino olje / olivno olje so prejeli ob obisku nutricionista v začetku vsakega aktivnega obdobja, kjer so prejeli podrobne informacije, kako naj konopljino olje / olivno olje vključijo v svojo vsakodnevno prehrano.

Paciente je ves čas študije nadzoroval in pregledoval isti dermatolog. Vsi sodelujoči so vnaprej oddali pisno soglasje, protokol študije pa je bil odobren s strani Odbora za etiko univerzitente bolnišnice Kuopio. 
Za obdelavo pridobljenih podatkov so uporabili programsko opremo Micro-NutricaH dietary analysis, verzija 2.5.


Pacienti

Merila za vključitev so bila: indeks telesne mase (ITM) v30 kg/m2, starost med 25 in 60 let ter diagnoza atopijski dermatitis. Izključeni so bili bolniki, ki so sočasno jemali zdravila za zniževanje lipidov, prav tako nihče ni jemal zdravil za zniževanje krvnega pritiska. Pacientom je bilo naročeno, naj nadaljujejo z jemanjem ostalih potrebnih zdravil, kot so običajne kreme ali občasna uporaba protivnetnih zdravil, ter naj ohranijo normalno raven telesne aktivnosti. Med študijo in 1 mesec prej so se morali izogibati tudi prehranskim dodatkom, steroidom (n. pr. v kremah), oralnemu jemanju ciklosporina, zdravilom za astmo in solariju.

Uporabljeno konopljino in olivno olje

Konopljino olje za to študijo je bilo hladno stiskano iz semen konoplje, pridelane na Finskem leta 2001. Uporabljeno je bilo hladno stiskano ekstra deviško olivno olje, pridobljeno iz južnega dela Evrope. Tako konopljino olje kot olivno olje sta bili usteklenični popolnoma brez aditivov v neoznačene 200 ml stekleničke in shranjeni pri +5 °C . Vrednost peroksida je bila nižja od 5 mmeqv/L, nivo prostih maščobnih kislin pa je bil pri obeh oljih ves čas uporabe pod 1 %.

Vprašalnik za paciente in merjenje transepidermalne izgube vode (TEWL)
Vsi bolniki so izpolnili preprost vprašalnik, v katerm so opisali njihovo zaznavo sprememb v suhosti kože in srbenju v celotnem obdobju študije. Pri tem so uporabljali lestvico od 0 (brez suhosti in srbenja) do 5 (huda suhost ali srbenje, motje spanca). Prav tako je bila uporabljena lestvica glede uporabe zdravil za kožo: od 0 (brez zdravil) do 5 (redna uporaba zdravil). Funkcija prepustnosti kože je bila merjena z določitvijo transepidermalne izgube vode (TEWL), in sicer s tehnologijo VapoMeter SWL-3 (Delfin Technologies Ltd, Kuopio, Finska).

Analiza maščobnih kislin v plazmi

Vsi vzorci krvi so bili odvzeti po nočnem postu (12 ur).
 Frakcije plazemskih lipidov so bile izolirane, njihovi metilni estri maščobnih kislin so bili analizirani s kapilarno plinsko kromatografijo (Hewlett-Packard 5890 serija II, Hewlett-Packard Company, Waldbronn, Nemčija).

Statistične analize
Podatki so bili analizirani s programskim paketom Spss za Windows, izdaja 10,0 (Chicago, IL, ZDA). Pred nadaljnjo analizo je bila normalna porazdelitev spremenljivk preverjena s testom Shapiro-Wilk. (…)



Rezultati

V študijo je bilo vključenih 20 pacientov, vendar je celoten proces zaključilo le 16 pacientov (1 moški, 15 žensk). Trije so izstopili 1.teden, še eden pa v 13. tednu, zaradi okusa, ki ga ima konopljino olje.

Nihče ni imel nobenih stranskih učinkov ali neželenih reakcij, ki bi jih povzročila konopljino olje ali olivno olje.

______________________________________

Besedilo je povzeto po članku, objavljenem v reviji Journal of Dermatological Treatment. 2005; 16: str. 87–94, avtorja J. Gallawaya in drugih. Na voljo je tudi v Pdf-dokumentu.

Vir: http://www.finola.com/FinolaOilandAtopy.pdf

četrtek, 25. oktober 2012

Konopljino olje – hrana za možgane?


Na svetu ne obstaja stvar, ki bi jo lahko primerjali s človeškimi možgani. Opravljajo izredne naloge, usklajujejo gibanje, sluh, vid, občutke, se spominjajo,  mislijo in ustvarjajo vse, kar se v nas in okrog nas dogaja. 
























Toda tudi možgani lahko zbolijo, zaradi genskih dejavnikov ali dejavnikov iz okolja. Naši možgani so odvisni od žil, ki jih je potrebno oskrbovati s hranilnimi snovmi, da bi normalno delovali. Toda, kako se lahko možgani ukvarjajo še sami s seboj, ko pa skrbijo za vse ostalo? Žrtev možganov, ki so za svoje dobro preizkusili konopljino olje, se je obrestovala. In tako se je našla enostavna rešitev, ki vpliva na pozitivno delovanje možganov. Rešitev je lahko konopljino olje.

Hrana je gorivo za možgane, vendar obstajajo hranila, ki jih telo ne more proizvajati samo, čeprav so nujno potrebna za delovanje možganov. S hrano jih težko dobimo v ustreznih količinah, zato je konopljino olje popoln dodatek k prehrani, ki vsebuje vse nujno potrebne hranilne snovi. Dober dodatek k prehrani je balzam za naše možgane in tako blagodejno vpliva kar na celoten organizem.

Konopljino olje je bogato z ogljikovimi hidrati, ki nudijo in polnijo telo z energijo. Možgani pa potrebujejo za normalno delovanje veliko energije. Da bi ohranili možgane zdrave, jih moramo spodbujati.



Ljudje, ki uživajo hrano ali dopolnila k hrani, ki vsebujejo veliko Omega 3 maščobnih kislin zmanjšujejo možnost za nastanek številnih bolezni. Omega 3 maščobne kisline zagotavljajo prožnost ovojnice in delujejo antidepresivno. 

Konopljino olje vsebuje idealno razmerje Omega 3 in Omega 6 maščobnih kislin, bogato pa je z osmimi esencialnimi aminokislinami, vsebuje veliko vitaminov B kompleksa in vitamin E. Že od 10 do 20 gramov konopljinega olja zadovolji dnevne potrebe po esencialnih kislinah. 

Če bi hoteli doseči priporočene količine hranilnih snovi dnevno, bi morali pojesti več kilogramov sadja, kruha, rib,... kar seveda ni sprejemljivo. Če na svoj jedilnik dodamo konopljino olje, ki že ima dodane potrebne hranilne snovi, lahko mirno uživamo hrano v normalnih količinah.

Starost telesa je običajno večja od starosti možganov. Z uživanjem konopljinega olja preprečujemo težave, ki so povezane z njihovim staranjem.

Med najobčutljivejše dele telesa spadajo prav možganske celice.  Življenske navade vplivajo na kakovost delovanja naših možganov ter tako na naše zdravje. Potrebno je sodelovati s svojim telesom. Poslužujmo se majhne pomoči konopljinega olja in možgani bodo hvaležni, mladi, energični. Ko bodo možgani zadovoljni, bo celotno telo zadovoljno.

Konopljino olje je dober zaveznik pri vzdrževanju zdrave ravni. Prikličimo si v spomin zapoved, ki ji je smiselno slediti. 

sreda, 26. oktober 2011

Hranilna vrednost konoplje

Hranilna vrednost konoplje - ali zakaj je konopljino olje verjetno najbolj zdravo jedilno olje?


V povprečju je 44 % teže konopljinega semena predstavljajo zdrava jedilna olja, ki vsebujejo kar 80 % esencialnih maščobnih kislin. na primer Omega 3, Omega 6, GLA – gamalinolensko kislino, alfalinolensko kislino in druge. Konopljino seme je odličen vir proteinov (beljakovin), saj so proteini (tudi edestin) druga najbolj pomembna komponenta konopljinega semena – 33 %. Več jih najdemo le v Soji – 35 %.


Razmerje aminokislin v konopljinem semenu označujemo kot “idealno” v primerjavi z mesom, mlekom, jajci ali Sojo! V pomembni klinični študiji so dokazali, da z redno uporabo konopljinega olja v telo vnesemo vse potrebne esencialne maščobne kisline – česar ne ponuja nobeno drugo jedilno olje. Ista študija je pokazala, da  se z dnevno uporabo lanenega olja v telesu kopiči preveč GLA, medtem ko je uporaba konopljinega olja popolnoma varna.

Esencialne maščobne kisline so pomembnejše od večine vitaminov!

To pa zato, ker so esencialne maščobne kisline nujno potrebne za delovanje celic in tkiv, brez katerih pa človeško telo ne more živeti.  Dodatno so te kisline pomembne za delovanje prebave, srca in ožilja ter imunskega sistema. Delujejo tako, da skrbijo za dovod kisika do vseh celic, ki lahko potem hrano ki jo uživamo, porabijo kot “gorivo”. In tudi zato so zelo pomembne za izgubo kilogramov ter ohranjanje idealne telesne teže.

Esencialne maščobne kisline pomagajo naši koži absorbirati vitamin D iz sončnih žarkov, kar je izredno pomembno za tvorjenje močnih kosti. Pomembne so tudi za delovanje srca, uravnavanje krvnega pritiska, psihično počutje in so zelo pomembne v boju proti raku na dojkah in prostati.